Varuh: Verska svoboda obravnavana široko
Varuh človekovih pravic RS Peter Svetina (foto: Varuh)
Za tokratno rubriko Kanonistov intervju smo se pogovarjali z varuhom človekovih pravic Republike Slovenije Petrom Svetino. V parlamentu je bil z 89 glasovi ZA izvoljen za petega varuha človekovih pravic v Sloveniji. 24. 2. 2019 je nastopil šestletni mandat v vlogi varuha.
Varuh človekovih pravic je pomemben sogovornik civilne družbe. Na kakšen način v Vaši instituciji spremljate položaj verske svobode v Sloveniji? Kako ga ocenjujete?
Tako kot praviloma velja za vsa delovna področja, pri Varuhu človekovih pravic tudi stanje v zvezi z versko svobodo spremljamo v prvi vrsti preko obravnavanih zadev, ki jih vložijo prizadeti. Tovrstne pobude nam nudijo najbolj neposreden vpogled v tisto, kar ljudi moti glede zagotovljenosti verske svobode v tej državi. Niso pa nujno te pobude tudi zelo zanesljiv indikator kritičnosti relevantnih razmer, saj je treba računati z dejstvom, da se na Varuha obrne le relativno majhen segment populacije, drugi pa iz najrazličnejših razlogov pač ne. Glede reprezentativnosti vloženih pobud za začetek postopka pri Varuhu je torej treba biti zadržan.
Informacije o problematiki verske svobode pridobivamo tudi iz drugih virov, na primer iz medijskega poročanja in podobno. Na poročanje v medijih se odzovemo, če ocenimo, da je to smiselno. To storimo ponavadi z izjavo za javnost (gl. npr. izjavo za javnost glede vandalizma v koprski stolnici).
Nismo pa zgolj reaktivni, v veliki meri delujemo tudi proaktivno. Ob obiskih socialno varstvenih zavodov v vlogi Državnega preventivnega mehanizma (DPM) med drugim preverjamo, na kakšen način se stanovalci seznanjajo z možnostjo pomoči pri zagotavljanju verske oskrbe in po potrebi podajamo s tem povezane predloge za izboljšave (gl. npr. poročilo o obisku Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake). Na lastno iniciativo smo na primer tudi že posredovali glede vulgarnega izraza verske nestrpnosti v Novi Gorici (gl. str. 85 Letnega poročila Varuha za leto 2017).
Priložnost spremljati stanje verske svobode ima Varuh tudi na sejah Sveta Vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi, kamor je vabljen. Svet je namreč namenjen vzpostavitvi vladnega dialoga z registriranimi cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi prav na področju verske svobode. S predstavniki verskih skupnosti so se ob različnih priložnostih srečevali že moji predhodniki, tudi jaz bom prakso nadaljeval.
Pri podajanju ocene stanja je težko biti enoznačen. Do dogodkov kakršen je bil na primer tisti v novozelandskem Christchurchu, v Sloveniji ne prihaja, je pa tudi tu že prišlo do manifestacij verske nestrpnosti oziroma sovraštva, ki bi nam nedvomno morale biti v jasen opomin. Spomnim naj na primer na grafite o klanju kristjanov (gl. str. 38, 347 in 348 Letnega poročila Varuha za leto 2013), ali pa na pojavljanje svinjskih glav in krvi po gradbišču islamskega centra v Ljubljani (gl. str. 77 Letnega poročila Varuha za leto 2017).
Varuh je doslej obravnaval še vrsto drugih vidikov pozitivne in negativne verske svobode in o najpomembnejših tudi redno poročal v svojih letnih poročilih, prav tako pa tudi dogajanje pri drugih državnih organih – če spomnimo le na lanskoletno odločbo Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Slovenske muslimanske skupnosti, glede Zakona o zaščiti živali; ali pa na odločitev iz predprejšnjega leta o Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih – slednje po moji oceni jasno kaže, da gre pri verski svobodi tudi dandanes še za zelo aktualno tematiko, ki ima tudi velik polemični potencial. V tem smislu smo kot družba vsekakor podobni drugim, hitro pa se lahko najde tudi razlike med našo in drugimi državami. O tem, ali je na primer ureditev naših severnih sosedov glede prepovedi zakrivanja obraza boljša od naše ureditve, se pač vsi ne bodo strinjali.
Lahko navedete nekaj primerov, ko je bila verska svoboda ogrožena in jih je Varuh obravnaval? Kakšna stališča je Varuh v njih zavzel?
Pri Varuhu se ukvarjamo s pestro paleto primerov, ki zadevajo tudi področje verske svobode. Nekaj sem jim omenil že prej, drugi so dosegljivi v Varuhovih letnih poročilih, ki so dostopna na tem naslovu. Poročila vsebujejo posebno podpoglavje o svobodi vesti in verskih skupnostih, v njem so orisani različni primeri, med njimi na primer vprašanja uresničevanja odločitve Ustavnega sodišča glede financiranja javno-veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, pa vprašanje blagoslavljanja vrtcev in šol, skrunitve verskih objektov, nekoč je bila pozornost usmerjena tudi v problematiko gradnje islamskega centra v Ljubljani. Vsak, ki ga mnenje Varuha v različnih obravnavanih zgodbah zanima, bo, verjamem, z zanimanjem prelistal naša poročila ali se sprehodil po vsebini spletnih strani, kjer so med drugim zabeleženi naši javni odzivi na določeno problematiko, v posebni rubriki pa izpostavljeni tudi različni primeri, s katerimi se ukvarjamo.
Je institut Varuha kdaj v preteklosti že organiziral kakšno okroglo mizo ali posvet na temo spoštovanja pravice do verske svobode? Kakšni so bili izsledki takšnega srečanja?
Varuh človekovih pravic se je skladno z možnostmi vedno odzval na povabila na dogodke, ki so obravnavali vprašanja verske svobode. Od februarja letos, odkar sem nastopil mandat varuha človekovih pravic, okrogle mize ali posveta, namenjenega vprašanjem verske svobode še nismo pripravili. Če bomo ocenili, da obstaja potreba po tej obliki komunikacije z javnostjo, bomo to tudi storili. Sicer, kot že rečeno, se s predstavniki različnih verskih skupnosti in javnosti, ki jo vprašanje verske svoboda posebej zadeva, srečujemo ob različnih priložnostih.
Generalna skupščina ZN je letos sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Na naši spletni strani smo prav na ta spominski dan objavili avtorski prevod Resolucije v slovenski jezik. Kako na omenjeno Resolucijo gleda Varuh ČP RS?
Takšen dokument je dobrodošel, ne vidim nobenega razloga proti. Kako resen je namen te resolucije, bo seveda pokazal čas. Zgolj njeno sprejetje ne bo spremenilo ničesar, osebno pa bi si želel predvsem, da bi se čim širše ponotranjil tisti njen del o odprti, konstruktivni in spoštljivi razpravi. Vse drugo bi nato moralo slediti samo od sebe.
Zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javno-veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah smo v Sloveniji trenutno v protiustavnem stanju, s tem pa je posameznikom vsaj posredno kršena tudi človekova pravica do verske svobode. Kaj bi moral po mnenju Varuha zakonodajalec oz. Ustavno sodišče storiti, da bi se očitna kršitev nemudoma odpravila?
Varuh je bil že večkrat javno kritičen do nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča, tudi v svojih letnih poročilih – s katerimi poroča ravno Državnemu zboru, njegova temeljna funkcija pa je ravno zakonodajna. Tudi v zvezi z ugotovljeno protiustavnostjo ZOFVI je Varuh že v Letnem poročilu za leto 2016 (stran 69) navedel, da se je rok za njeno odpravo že zdavnaj iztekel in da so takšni časovni okviri neizpolnitve obveznosti iz odločbe najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti nesprejemljivi, obenem pa vzbujajo močno skrb in že sami po sebi upravičujejo ostro kritiko. Nobenega dvoma ne more biti, da bi moral zakonodajalec ugotovljeno protiustavnost čim prej odpraviti, pri čemer pa ne gre pozabiti tudi na vlado, saj, kot opozarja tudi samo Ustavno sodišče, ima ta kot ustavno določen predlagatelj zakonov dolžnost pravočasnega pripravljanja zakonskih predlogov in njihove predložitve v zakonodajni postopek.
Intervju pripravil: mag. Sebastijan Valentan