Evangeličanski škof: Prizadevamo si za korektne odnose z državo

Evangeličanski škof mag. Leon Novak (foto: Delo)

Za Kanonistov intervju smo se pogovarjali z mag. Leonom Novakom, ki je bil letos septembra izvoljen za škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi. Končal je študij evangeličanske teologije na Evangeličanski teološki fakulteti na Dunaju. Službovanje kaplana je opravljal v evangeličanski cerkveni občini v Murski Soboti.  Leta 1992 je začel službo duhovnika. Z ženo Elizabeto imata sina Davida in hčerko Anno. Od leta 2004 vodi Društvo iniciativa Slovenija, je predsednik Ustanove fundacije Benko, član Sveta krščanskih cerkva v Sloveniji, član Lions kluba Murska Sobota, zadolžen je za duhovno oskrbo zapornikov evangeličanske veroizpovedi, hkrati pa kot aktiven motorist skrbi za duhovno oskrbo evangeličanskih voznikov motornih koles.

Letos ste bili imenovani za škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji. Katere bodo Vaše prednostne naloge, čemu se boste kot škof še posebej posvečali?

Na volilni sinodi Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, ki je potekala 28. septembra 2019 v Murski Soboti, sem bil izvoljen za škofa, gospod Bojan Prosič pa za inšpektorja (laičnega predstavnika) Evangeličanske cerkve. Skupaj tvoriva Predsedstvo cerkve, mandat pa bova nastopila po svečani inštalaciji, ki bo 1. 12. 2019 v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Že moj predhodnik, škof Filo Geza, je potrdil nujnost evangelizacije. To vizijo želim podpreti in jo morebiti okrepiti ter intenzivirati. Poudarek pa polagam na otroke, veroukarje, mladino, zakonske pare in mlade družine. V teh ciljnih skupinah vidim bodoče nosilce duhovne dejavnosti, hkrati pa se zavedam, da so prav oni najbolj izpostavljeni sekularizaciji. Seveda se s hvaležnostjo posvetimo tudi starejši generaciji, ki je, poleg Božje milosti in blagoslova, s svojim trudom, z molitvami ter duhovnimi in materialnimi prispevki gradila in ohranila našo Cerkev do današnjih dni.  

Evangeličanska cerkev deluje v skladu z notranjim pravnim redom Vaše verske skupnosti. Kako se ta pravni red imenuje, kaj ga sestavlja? Imate vzpostavljen tudi sodni sistem?

Evangeličanska cerkev deluje na podlagi Ustave in statuta, ki ju je Občni zbor Cerkve sprejel 20. decembra 2000, v veljavo pa sta stopila z 28. decembrom 2000. Ustava Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji vsebuje splošne določbe, ureja delovanje cerkvenih občin, Zbora duhovnikov, Cerkve, upravljanje s premoženjem, Cerkveno sodišče, zaključi pa se s končnimi določbami.

Statut Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji ima na začetku splošna določila, nato pa pravilnik za zasedbo duhovniškega mesta. Ureja volilno pravico in volilni imenik, sklic Občnih zborov in sklepčnost, volitve, delavce Cerkve, pravice o vizitaciji cerkvenih občin, gospodarjenje v cerkvenih občinah in v Cerkvi, plače, honorarje, jubilejne nagrade, socialno zavarovanje in Cerkveno sodstvo ter končne določbe. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji ima Cerkveno sodišče, ki obravnava disciplinske postopke.

Evangeličanska cerkev je v Sloveniji registrirana verska skupnost. Kakšni so odnosi Vaše Cerkve z državo?

Kot verska skupnost se ne vključujemo v dnevno politično dogajanje, saj so naše prioritete oznanjevanje evangelija, podeljevanje zakramentov svetega krsta in svete večerje ter služba za sočloveka. Prizadevamo pa si, da imamo z državo in njenimi institucijami korektne odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju. Kot registrirana verska skupnost si prizadevamo, da skupaj z drugimi članicami Sveta krščanskih cerkva opozorimo na trende, ki so po našem mnenju negativni pri spremembi ali uvajanju novih zakonov, ki uravnavajo vsakdanje življenje, in hkrati pohvalimo pozitivne ukrepe, ki jih država uvaja v dobrobit vseh ljudi.

Kako po Vašem mnenju slovenska družba in država doživljata religijo, še posebej krščanstvo? Kot nekaj dobrodošlega  ali kot nekaj, kar je kot v bivšem sistemu treba potisniti v zasebno sfero?

Krščanstvo je po eni strani s tokom zgodovine pustilo globoke sledi v slovenski kulturi in družbi. Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj, Adam Bohorič in drugi so s svojim trudom za širjenje Božje besede kot »stranski produkt« ustvarili slovenski knjižni jezik, književnost, splošno šolstvo, nacionalno identiteto in marsikaj drugega. Podobno velja tudi za delovanje Katoliške cerkve in drugih verskih skupnosti. Vse to se odraža tudi v našem vsakdanjem življenju, saj so krščanska arhitektura, jezik, literatura in krščanski običaji pustili izrazit pečat v narodni zakladnici duhovnih in materialnih vrednot. Po drugi strani pa se soočamo s sekularizacijo družbe, kar pomeni, da  imajo krščanski nauk in etične vrednote vedno manjši vpliv na življenje posameznika in družbe. Ta pojav je širši in ni omejen samo na Slovenijo, ampak se uveljavlja kot splošni globalni trend.

V ustanovah katere vrste nudijo predstavniki Evangeličanske cerkve versko oskrbo vernikom? Lahko v njih svobodno in neovirano izvršujete svoje poslanstvo ali bi želeli, da se stanje popravi?

Evangeličanska cerkev v Sloveniji nudi versko oskrbo svojim vernikom v Slovenski vojski v sklopu Vojaškega vikariata. Namestnica vikarja mag. Vladimira M. Jazbinšek in vojaški kaplan Primož Kumin oskrbujeta vojake in vojakinje evangeličanske veroizpovedi v Slovenski vojski. Nekaj podobnega bi si želeli tudi za delo v policiji, kjer Katoliška cerkev že ima policijskega vikarja. Do zdaj smo svoje poslanstvo lahko izvrševali svobodno in neovirano; to si želimo tudi v bodoče.  

Kaj lahko ekumenska prizadevanja med krščanskimi cerkvami pri nas ponudijo slovenski družbi?

Ekumensko gibanje med krščanskimi Cerkvami ocenjujem kot zelo pomembno. Kolikor bolj bomo kot krščanske Cerkve delovali v smislu sprave, ljubezni, medsebojnega odpuščanja, solidarnosti in pravičnosti, toliko bolj bomo luč v svetu. Jezus je vsakega izmed nas poklical, da bi bili sol zemlje in luč sveta. Ko izpolnjujemo to Jezusovo zapoved, hkrati pričujemo, da se Božje kraljestvo širi in utrjuje med nami. Sprava, mir, pravičnost, usmiljenje in ljubezen pa so vrednote, ki jih rabi tudi slovenska družba, pa ne samo ona…

Intervju pripravil: mag. Sebastijan Valentan