Ali župnik lahko vodi podjetje?

Kadar ima župnik »podjetje«, je v nevarnosti, da ga bo podjetje bolj zanimalo, kakor pa delo na župniji. Se župnik sploh lahko ukvarja s »podjetjem«?

Škofijski duhovniki ne naredijo obljube uboštva, zato lahko pridobivajo materialne dobrine. Kljub temu so dolžni živeti skromno in se izogibati vsega, kar razodeva nečimrnost (kan. 282). Duhovnikom in diakonom je brez dovoljenja zakonite cerkvene oblasti prepovedano opravljati trgovske ali kupčijske posle, četudi v drugo korist (kan. 286). Kadar župnik odpre »podjetje« (npr. avtošolo, tiskarno, pekarno itd.), mora dobiti dovoljenje krajevnega škofa, kateremu je dolžan vsako leto predložiti obračun poslovanja. Svojemu škofu je prav tako dolžan obljubiti, da bo s prihodki »podjetja« podpiral Cerkev in skrbel za uboge.

Kleriki (škofje, duhovniki, diakoni) lahko vedno upravljajo z lastnim premoženjem. Svoje premoženje lahko dajo na borzo ali pa ga plemenitijo na druge načine (npr. kupujejo delnice in plemenite kovine). Največ ugodnosti pri trgovskih in kupčijskih poslih pa imajo stalni diakoni, ki so izvzeti iz določil, ki zahtevajo nadzor krajevnega škofa. Stalni diakoni se lahko popolnoma svobodno potegujejo za civilne službe, ki so povezane s trgovanjem, kot so bankirji, trgovci, borzni posredniki itd. Kljub temu se tudi od stalnih diakonov pričakuje, da bodo iz svojih dohodkov podpirali revne in pomoči potrebne.

Delno povzeto po:
Pete Vere in Michael Trueman, Surprised by Canon Law,
St. Anthony Messenger Press, Cincinnati, 2006