Zakonik cerkvenega prava je bil izdan za latinsko cerkev (kan. 1) in veže vse katoličane rimskega obreda.

Po svetu so številni katoličani, ki niso rimskega obreda.

Katoliška cerkev rimskega obreda se je začela na Zahodu, vendar pa Katoliška cerkev obstaja tudi v Vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in v drugih predelih sveta. Verniki, ki tam pripadajo nerimskim obredom, so člani Katoliških cerkva vzhodnega obreda. Ob katoličanih rimskega obreda obstaja namreč 21 različnih Katoliških cerkva vzhodnega obreda. Teh 21 Katoliških cerkva je dobilo svoj zakonik cerkvenega prava leta 1990.

Zakonik cerkvenega prava za rimsko Cerkev v nekaterih primerih veže tudi nekatoličane. Na primer, luteran, ki se je razvezal, bo potreboval dokazilo o ničnosti svojega prvega zakona (sodbo cerkvenega sodišča), če se bo želel poročiti s katoličanko v Katoliški cerkvi.

Zakonik cerkvenega prava pa daje tudi privilegije drugim nekatoličanom. Na primer, kan. 1183 § 3 dovoljuje cerkveno pogrebno opravilo krščenemu nekatoličanu, če ni mogoče dobiti njegovega lastnega verskega služabnika.

Povzeto po:
Pete Vere in Michael Trueman, Surprised by Canon Law,
St. Anthony Messenger Press, Cincinnati, 2006